Fantazijska Pšata udeležencev HEco delavnic na OŠ Mengeš

Izvajanje naravoslovnih delavnic ni enostavno. A nam z neutrudno voljo uspeva! V okviru projekta EVREKA II z učenci OŠ Mengeš izvajamo hidrološko-ekološke (HEco) delavnice na daljavo. Sprašujemo se in spoznavamo, kaj je naravna reka in kakšne funkcije opravlja. Zakaj nastanejo poplave, kje so vodomerne točke, zakaj reke vijugajo ipd. Med interaktivni delavnicami in klepetom pa smo ob delu z učenci ugotovili, da se v njih, ob naravoslovni žilici, skriva tudi pisateljska. Prilagamo spisa Anje K. in Zoje N., ki ju je skupina izbrala kot najboljša ter spis Erika E.M., ki je bil izbran s strani mentorjev. Preberite kakšna je naša fantazijska Pšata, kjer je dovoljeno vse, dokler omogoča življenje živalim in ljudem. 

Moja idealna reka Pšata bi bila ogromna. V njej bi živelo ogromno rib. Okoli reke bi stal velik gozd, iz katerega bi se živali vsak dan prišle napajat k reki. V reki bi živele ogromne mavrične ribe, ki bi vsak večer ob polnoči poskakale iz vode in ustvarile bleščeč sij. Ribe bi imele zelo velike plavuti v obliki srčkov, s katerimi bi zelo hitro plavale. Ko bi ribe poskakale iz reke, bi ta postala čarobna. Takrat bi se v njej prebudile sladkovodne deklice, ki bi do ranega jutra pele živalim. V primeru, da bi se človek prišel kopat v reko, bi postal sladkovodna deklica za toliko časa, kot bi želel. Kdor bi vodo popil, bi postal nesmrten. Okoli reke bi bile posajene rože, na katerih bi sedeli metulji. Reka bi tekla po griču navzgor, po njej pa bi plavale vrtnice in lokvanji. Tam bi živela družina vider. Reka bi se izoblikovala po naših željah. Kadar bi si otroci zaželeli vodni park, bi postala vodni park. Čarobna bi bila tudi zato, ker bi vsaka plastika, ki bi se znašla v njej, takoj izginila. Na dnu reke bi bile zgrajene hiše. V teh hišah bi živeli ljudje oziroma sladkovodne deklice. Pozimi bi se Pšata spremenila v ledeno reko, kjer bi otroci brezskrbno drsali po njej. Iz ledu bi zrasla ogromna palača, v kateri bi živeli samo pozitivni in dobri ljudje, katerih glaven smisel življenja, bi bil pomagati soljudem in živalim v stiski.  Moja idealna reka Pšata ne bi nikoli izginila in bi za vedno ostala polna življenja. (Zoja N., 8. r)

Moja sanjska reka Pšata bi imela izvir sredi osončenih gora, 10 km od morske obale. Na koncu bi se izlivala v modro, kristalno čisto morje. Prve 3 km od izvira bi bila manjši potok z veliko lepimi tolmuni, nato bi se v njo izlilo veliko različnih potokov in bi bila naslednjih 6 km ozka, hitra in visoka reka. 1 km od morja bi se struga razširila, reka upočasnila in na sredini bi bili 4 manjši otoki. Na največjem bi bilo jezero, na katerem je majhen otoček. Na otočku je pitna voda, ki je dostopna tako ljudem kot živalim. 400 m pred morjem se Pšata razcepi in ena struga se v morje izlije počasi in po plaži, druga pa z velikim slapom. V njej živi 71 različnih vrst rib in poseben rečni delfin. (Anja K. , 7.r)

Reka Pšata je velika reka. V Loki je urejen prostor za piknike. S prijatelji se igramo na igrišču, ki je v bližini. Danes smo šli s starši na vožnjo s čolni. Bilo je zelo lepo. Iz čolna sem videl srne, ki so se pasle na travniku ob reki. Ko smo se vrnili, sem nabral za mami rože, potem pa sem se kopal v reki, saj je bil dan zelo vroč. S prijatelji hodimo tudi lovit ribe, ki jih je v reki veliko. Ob reki so polja, na katerih rastejo rastline, ki ne potrebujejo gnojil in škropiv. Voda se uporablja za namakanje, ko se prečisti pa je primerna tudi za pitje. (Erik E.M., 7.r)

Ob spisih prilagamo na ogled nagrajene ilustracije iz Likovnega natečaja Moja divja reka Pšata, ki ga je z Zavodom REVIVO vodila učiteljica Kaja Urh iz OŠ Mengeš. Aktivnosti projekta EVREKA II se izvajajo v okviru razpisa LAS za mesto in Vas, ki je financiran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.