Voda za mlade!

Kako je mogoče, da osnovnošolci poznajo delovanje celice in magnetnega polja, ne vedo pa kje in kako se očisti njihova komunalna voda, se pogostokrat sprašuje direktorica Centralne čistilne naprave (CČN) Domžale Marjetka Levstek? Zakaj imajo le redki (lokalni) učenci možnost, da si tekom izobraževanja pod strokovnim vodstvom ogledajo delovanje CČN, velikokrat izključno na povabilo CČN. Kolikor je bilo slišano pa si nihče ne ogleda ali spregovori o delovanju in vplivih na okolje s strani bližnjih hidroelektrarn. Ob tem se je moderatorju Damjanu Habetu v Medgeneracijskem središču Komenda na okrogli mizi Voda za mlade!, ki smo jo organizirali na Zavodu REVIVO, porodilo vprašanje, kako naj torej mladi razumejo in delujejo v lokalnem okolju, če tega sploh ne poznajo?

Možnost aktivnega sodelovanja, spoznavanja in razmišljanja o problematiki upravljanja voda sta dobila Mija Trampuš in Jakob Šekoranja iz OŠ Simona Jenka Smlednik ter še 8 učencev, ki so z Zavodom REVIVO sodelovali na Zeleni konferenci mladih v Avstriji. Ti učenci so, kot je rekel Jakob, imeli privilegij, da so se ukvarjali z različnimi okoljskimi temami, ki jih zanimajo - upravljanjem voda, izumrtjem vrst, zmanjšanjem CO2 izpustov iz prometa ipd.. V mednarodnem okolju in med vrstniki znotraj Erasmus + programa. 

Na torkovi okrogli mizi “Voda za mlade !” smo ugotovili, da večina mladih aktivno sodeluje v različni društvih - predvsem študentskih - v času študija. Sašo Nožic Serinin, vodja študentskega društva Komenda je poudaril, da smo v Sloveniji z vidika številčnosti aktivnih študentskih društev, ki so vezani na svoja lokalna okolja in ne izključno na univerze, v svetu unikum. Vendar pa žal tega potenciala številne občine ne znajo izkoristiti. Županje in župani so namreč tisti, ki se odločijo ali bodo nevladne organizacije,  med drugim študentska društva, pri različnih postopkih lahko sodelovala ali ne. Brina Jeretina iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je k temu dodala, da samo povabilo na sodelovanje ni dovolj. Prevelikokrat se zgodi, da njihovi predlogi ostanejo preslišani in namerno spregledani. Takšen odnos je izčrpavajoč in vodi v pasivne mlade ter odrasle, ki ne vidijo smisla v nadaljnjem družbenem delovanju.

Ana Movrin iz Občine Trzin je pri tem poudarila, da so občine servis občanom, vendar pa hkrati tudi odvisne od aktivnih mladih, da jim pomagajo pri soustvarjanju okolja za danes in jutri. Kot primer dobre prakse in uspešno pot za naprej vidi v povezovanju z lokalnimi društvi, ki niso nujno izključno okoljsko aktivni. Iz letošnjega leta imajo za sabo uspešno akcijo odstranjevanja invazivnih in tujerodnih rastlin, ki so se začele širiti po občini. Pri tem je izpostavila dobro sodelovanje z lokalnimi društvi in taborniki, ki so se pri delu še posebej angažirali in se resno ter zavzeto lotili odstranjevanja. 

Povezovanje, sodelovanje, poslušanje in konkretna dejanja so štirje koraki, ki bodo preprečili, da mlade prevzame občutek nemoči in nesmiselnosti pri njihovih prizadevanjih za boljši in čistejši jutri. 

Okroglo mizo Voda za mlade” smo organizirali v okviru projekta Tokovi prihodnosti, ki se izvaja v okviru razpisa LAS Za mesto in vas. Naložbo sofinancirajo Republika Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Zavod REVIVO in AIA - Mladinski center Mengeš. 

Avtorji: Eva Horvat in Damjan Habe